Če bi radi kupili računalnik in se ne bi radi ustrelili v koleno, bo kot prvo treba vedeti, kaj boste počeli z računalnikom. Za poslušanje spletnega radia, branje e-pošte ter občasen spis preglednice in dokumentov bo zadostoval že najcenejši računalnik. Za ustvarjanje grafičnih vsebin, obdelavo zvoka in videa, ali 3D oblikovanje pa bo potreben močnejši sistem z bolj zmogljivim procesorjem.

A kaj je procesor? Procesorju bi lahko rekli tudi »možgani računalnika«, saj so njegov najpomembnejši del, ki hkrati pomembno vpliva na njegovo ceno. Na ceno računalnika sicer najbolj vpliva grafična kartica. Če bi želeli z računalnikom igrati novejše igrice, boste lahko za grafično kartico odšteli tudi toliko, kot za vse ostale komponente skupaj. Pri izbiri grafične kartice moramo vedeti tudi, kako velik monitor bomo imeli in čemu bo kartica namenjena. Veliko iger je mogoče poganjati z grafično kartico, ki stane okoli 250€, sicer ne pri najvišjih ločljivostih, a še vedno je lahko prikaz na monitorju povsem zadovoljiv.

Če ustvarjate video vsebine višjih ločljivosti (npr. UHD 4K), boste potrebovali kar zmogljivo grafično kartico z veliko predpomnilnika, procesor višjega cenovnega razreda in veliko RAM-a (več kot 32GB), da bo delo potekalo tekoče. Če pa vas pri oblikovanju videa ne moti občasno zatikanje in daljši čas izrisovanja končnega izdelka, vam bo čisto v redu služil že malce višji rang povprečnega računalnika, recimo kak i5 procesor srednjih zmogljivosti, grafična kartica s 4GB predpomnilnika in 16GB RAM-a v sistemu.

Za snemanje in obdelavo zvoka ni treba imeti skrajno zmogljivega računalnika. Tu je bolj pomembna izbira zvočne kartice, ki mora biti izbrana glede na naše potrebe. Za domače snemanje demo posnetkov in osnovno obdelavo zvoka, bo dovolj že integrirana (če govorimo o novejšem računalniku) ali neka zunanja USB zvočna kartica v cenovnem območju 60€. Za konkretno delo ter uporabo zahtevnejših snemalnih in postprodukcijskih metod pa bo potrebno globlje seči v žep, tako pri izbiri kartice, kot tudi računalnika.

Pri izbiri računalnika je poleg namena uporabe pomembno vedeti še katero programsko opremo bomo nanj naložili, kateri operacijski sistem bomo uporabljali … V nekaterih primerih se lahko zgodi, da programska oprema zahteva specifično strojno opremo. Zadnje čase opažamo tudi to, da se nekateri proizvajalci strojne in programske opreme povezujejo, kot na primer Intel, Nvidia in Microsoft, na drugi strani pa se povezujejo tudi razvijalci programske opreme za Linux ter podjetje AMD. Na srečo je strah, da bi ena izbira izključevala drugo, odveč, saj se proizvajalci vendarle držijo sprejetih standardov in razvojnih smernic.

Prenosnik ali namizni računalnik?

Seveda je pomembno vprašanje tudi, ali želimo prenosnik, ali nam zadostuje namizni računalnik. Opazne so razlike pri hlajenju, splošni zmogljivosti ter kapaciteti baterije. Vsekakor bolj zmogljiv je praviloma namizni računalnik, pri katerem ni kompromisov na račun stisnjenosti komponent na majhnem območju, kot je sicer običajno pri prenosnikih. Slednji se zato bolj segrevajo in jih je potrebno hladiti pri višjih vrtljajih, kar zna biti zaradi nastalega šuma neprijetno. V namiznem računalniku je na voljo več prostora in so elektronski elementi lahko bolje razporejeni. To omogoča zasnovo večjega hladilnika in ventilatorja, ki se posledično vrti z manjšimi vrtljaji in je s tem tišji.

Dimenzije elektronskih vezij so pri namiznih računalnikih strandardizirane, zato je njihova izdelava cenejša, posledično pa so v primerjavi s prenosniki namizni računalniki cenejši. Baterija se pri večjih prenosnih računalnikih izprazni hitreje, saj je ekran eden od večjih porabnikov. Če si ob prenosniku lahko omislimo uporabo zunanjega monitorja, lahko s tem opazno izboljšamo kakovost dela in tudi podaljšamo življenjsko dobo bateriji.

Nosilec podatkov (disk) je v povprečju relativno majhen strošek, dokler nanj ne nameravamo shranjevati velike količine podatkov, npr. filmov, iger ipd. Pozorni moramo biti na kapaciteto diska, da nam ne zmanjka prostora, pri čemer bo v povprečju 500GB načeloma dovolj za manj zahtevnega uporabnika. SSD diski bistveno pripomorejo k hitrosti računalnika, so pa za občasno varnostno kopiranje datotek ustrezni tudi notranji (ali zunanji) HDD diski. Pri tem vam svetujemo, da že kar privzeto ločite svoje podatke od sistemih datotek, in sicer tako, da v vaš računalnik vgradite dva ločena diska. Priporočamo uporabo SSD-ja za operacijski sistem in programe, HDD pa za vaše podatke, filme, slike in vse ostalo.

Pri nakupu računalnika moramo biti pozorni tudi na količino RAM-a oz. predpomnilnika. Pri tem nam bodo v pomoč informacije: koliko delovnega spomina potrebuje operacijski sistem, koliko ga zahtevajo naše aplikacije in tudi koliko aplikacij bomo poganjali hkrati.

Nenazadnje je dobro vedeti tudi, koliko dodatnih priključkov potrebujemo. Kot npr. koliko in katere USB priključke bomo potrebovali (to je zlasti pomembno pri prenosnikih) in katere zunanje naprave bomo vanje priklapljali. USB priključki se namreč ne razlikujejo le po obliki, temveč tudi po moči električnega toka in hitrosti, ki jo nudijo. Tako obstajajo več tipov USB naprav - standardi 1, 2 in 3 (ter izpeljanke 3.0, 3.1 ipd.), ki govorijo predvsem o podatkovnih hitrostih povezave. Na drugi strani imamo še tipe USB priključkov - A, B in C, ki govorijo med drugim tudi o jakosti toka, ki ga prenašajo.

Izbira operacijskega sistema je pomembna

Danes so računalniki že bistveno zmogljivejši in tudi cenovno dostopnejši, kot so bili še pred nedavnim. Za pisarniško delo bo tako zadostoval že cenen računalnik, ali prenosnik v cenovnem razredu od 200 do 400€, ki bi vam moral vsaj pet let služiti brez težav. Pomemben vpliv na »rok trajanja« vašega računalnika ima tudi izbira operacijskega sistema. Računalnik z operacijskim sistemom Windows bo imel opazno krajšo življenjsko dobo, saj ta porabi veliko sistemskih virov že zgolj za svoje delovanje. Obenem proizvajalec Microsoft postopoma (in načrtno?) ukinja podporo starejši strojni opremi. Tako se lahko zgodi, da nam ob nadgradnji sistema na novo različico prenehajo delovati nekatere naprave v računalniku. To še zlasti jezi lastnike Apple sistemov, kjer je omenjena težava že kar trend. Tu je Linux v veliki prednosti, saj ta sistem temelji na podpori starejši strojni opremi in celo vključuje gonilnike za večino naprav že v samem jedru sistema (kernel). Tako starejše naprave ne le delujejo, ampak so tudi prepoznane brez nameščanja dodatne programske opreme (gonilnikov). Kot zanimivost naj dodam, da je bil pričujoči članek pripravljen na računalniku z naloženim Linux operacijskim sistemom in procesorjem i5 iz leta 2014 :).

Kot vidite obstajajo tehtni razlogi za uporabo odprtokodnih programov in rešitev. Če ne veste, ali je program, ki ga uporabljate odprtokoden, to lahko preverite TUKAJ. V dveh preglednicah boste našli izbor odprtokodnih programov in storitev, ki vam bodo v pomoč, ko boste iskali alternative zaprtokodnim programom.