Kristijan bo predstavil kdo so sploh uporabniki odprtokodnih rešitev. Kateri uporabniki dejansko razumejo odprto kodo in njene svoboščine in kje vse se skriva odprta koda. Od otrok do babic in dedkov. Od predsednikov države do prostovoljcev v nevladni organizaciji. Hiter pregled uporabnikov in njihovega pogleda na odprto kodo.

Eduard v sklopu Zavoda Rhea razvija projekt BJM z vljučenim modulom GRUNF. Obe rešitvi odlikujeta verzioniranje podatkov in medtem ko pri GRUNFu imamo poljubne podatkovne strukture je BJM predviden enostavni no-config uporabi programa, ki je kot nalašč za vodenje nevladnih organizacij.

Mitar v sklopu Zavoda Plast8 razvija odprtokoden sistem za odprto sodelovanje PeerDB. V prvem delu bo predstavil, kako oni gledajo na odprto sodelovanje in kako lahko tehnologija pomaga. Zatem bo predstavil PeerDB in povedal nekaj o izkušnjah razvoja le-tega.

Luka bo predstavil kodiranje v živo in demonstriral nekaj bolj popularnih ali bolj zanimivih orodij. V drugem delu se bo dotaknil nekaterih posebnosti globalne skupnosti in na koncu še predstavil slovensko skupnost.

Danilo bo predstavil, kako se je uporaba umetne inteligence v Linuxu in drugih FLOSS projektih pokazala v obliki debat in odnosa do le-te. Predstavil bo tudi Linusove izjave in stališča o uporabi UI pri razvoju jedra. Pogledal, zakaj vzdrževalci UI pomoč sprejemajo, hkrati pa zahtevajo, da avtorji razumejo in preverijo svoje prispevke. Na primerih CVE-jev ter odkrivanja napak v Linuxu in Firefoxu bo pokazal, kako UI pomaga najti ranljivosti in kakšno delo ostane ljudem.

Lio bo predstavil nove razpise v okviru programa NGI0, ki se je letos premaknil pod iniciativo Evropske komisije Open Internet Stack. Izpostavil bo dva razpisa, Restack – za financiranje razvoja novih digitalnih skupnih dobrin čez celoten tehnološki sklad in CodeSupply – se osredotoča na krepitev varnosti programskih dobavnih verig z metapodatki pri pakiranju.

Simon bo predstavil, kakšno politično stališče je zavzela EU na področju odprte kode z vidika tehnološke suverenosti. V novi svetovni politični situaciji je postala tehnološka suverenost ključnega pomena in s tem tudi odprta koda ter njena načela.

Matjaž bo predstavil postopke in izzive prevajanja: lokalizacija in internacionalizacija, formati prevodov, orodja za prevajanje, pomagala za prevod vsebin, masovni prevodi, napake in odpravljanje napak prevodov in audio prevodi.

Robin bo predstavil odprtokodno rešitev za prevajanje Weblate. V prvem delu bo pokazal, kako se lokalni Weblate lahko poveže z obstoječim repozitorijem Git in kako se nastavi, da zadeva teče avtomatsko. V drugem delu bo predstavil, kako enostavno poteka prevod skozi Weblate.